Projekt NELTI: Svilna cesta pred ponovnim rojstvom

avtomobilski projekt trans evrazija drustvo miran jarc

Več tisoč let je z občasnimi prekinitvami zaradi vojn in invazij Svilna cesta združevala Evropo in Azijo ter povezovala velike evrazijske civilizacije. V minulem stoletju je iz geopolitičnih razlogov in kitajske politike izolacionizma ta trgovska arterija ponovno presahnila. Vendar ne za dolgo. Mednarodna zveza za cestni promet, IRU, namerava s projektom NELTI (New Eurasian Land Transport Initiative) te starodavne poti ponovno obuditi.

Ob izrazitem porastu svetovne trgovinske menjave, v kateri izrazito prevladuje pomorski transport, ki pa, kot poudarja generalni sekretar IRU, Martin Marmy, za središča trgovanja postavlja le nekaj pristaniških krajev, se v osrčju Evrazije  z vidika cestnega transporta dogaja prava dezertifikacija.

Projekt NELTI bo pokazal, da, ne glede na omejitve preostalih prometnih zvrsti, za cestni transport ni izoliranih kontinentalnih držav. Ponovno odprtje Svilne ceste ne zahteva niti centa vlaganj v infrastrukturo, s tem pa bomo prekinili izolacijo veliko držav, ki so v zadnjem času s stališča blagovne menjave doživele pravo dezertifikacijo, kar je posledica koncentracije trgovine le na nekatera pristaniška središča. Oživljanje Svilne ceste v 21. stoletju ni sen temveč že dejstvo!

Svilna cesta, ime je skoval nemški učenjak Ferdinand Freiherr von Richthofen konec 19. stoletja v svojem klasičnem delu Kitajska, ni bila nikoli le ena. Gre za mrežo poti  in cest, ki jih je mogoče kvečjemu strniti v tri poglavitne kopenske smeri. Seveda svila tudi ni bila edini tovor, ki se je po njej prevažal, v posameznih obdobijih je pa bila celo osovno menjalno sredstvo med trgovci na poti.

IRU namerava obuditi vse tri poglavitne trase Svilne ceste. Projekt ne predvideva vlaganj v infrastrukturo. In čeprav cestno omrežje v teh krajih ni ravno na zavidljivem nivoju, je za IRU največji izziv odprava administrativnih omejitev na poti, ki hromijo cestni transport. Od 16. septembra naprej bo 7 izbranih prevozniških podjetij iz tega območja začelo s prevozi na trasah Svilne ceste, na podlagi zabeleženih izkušenj pa bo IRU skupaj z raziskovalnim institutom Nea pripravil program za sproščanje administrativnih in carinskih prometnih zaprek.

Prometne arterije Svilne ceste bodo v začetku tri:

  • severna, ki bo Srednjo in Severno Evropo prek Belorusije, Rusije in Kazakstana povezovala z Uzbekistanom. Trasa je dolga 6.500 kilometrov, kar znese 12 -14 dni vožnje, in bo v uporabi predvsem za prevoz tekstilnih, prehrambenih, industrijskih in farmacevtskih izdelkov. Partner IRU-ja na severni trasi bo ruska Atrimlogistic z 11-imi hladilnimi priklopniki.
  • Sredinska trasa povezuje osrčje Kitajske z bregovi Črnega morja. Na 5.100 kilometrih (14 do 18 dni vožnje) združuje še Uzbekistan, Turkmenistan, Azerbajdžan in Gruzijo ter seveda države na obalah Črnega morja. Posebnost te trase je vsekakor uporaba trajektnih povezav prek Kaspijskega in Črnega morja. IRU kot poglavitna tovora trase navaja dele za avtomobilsko industrijo in bombaž. V projektu bosta na tej trasi sodelovali dve uzbeški prevozniški podjetji, BK Intrans Company  s skoraj 300 in Urta Osiyo Trans z 200 vozili.
  • Zgodovinsko povezavo med Kitajsko in Bizancem obuja južna trasa, ki na 4.000 kilometrih poteka seveda prek Turčije, Irana, Turkmenistana in Uzbekistana. Prevladujoč tovor na trasi so kmetijski proizvodi, primarne industrijske surovine, plastični izdelki in rezervni deli za avtomobilsko industrijo. Preizkusne prevoze na južni trasi bosta za projekt NELTI opravljali kirgiško in iransko prevozniško podjetje,  Oshmejtrans in Karadeniz Nakliyat.

 Projektu bo pri odstiranju carinskih in administrativnih zapor vso podporo nudilo tudi mednarodno carinsko združenje WCO (World Customs Organisation), Transportna koordinacijska konferenca Evrazijske ekonomske skupnosti in Šangajsko združenje za mednarodno sodelovanje.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *