Širokotirna železnica v srce Evrope

zelezniski promet in zavarovanja

V času, ko baltiške in nekatere druge države nekdanjega vzhodnega bloka svoja širokotirna železniška omrežja pospešeno prilagajajo v Evropi in svetu najbolj pogosti, t.i. standardni širini tirov 1435 mm, iz Avstrije prihajajo novice o projektu, ki gre v obratno smer.

Ruski železniški gigant RZD in avstrijske železnice naj bi v sodelovanju s slovaškimi in ukrajinskimi železnicami vzpostavile neposredno širikotirno povezavo iz Rusije do avstrijskega Dunaja. Štiri vključene države so konec letošnjega avgusta že imenovale skupno mešano ekspertno skupino, ki vrednost projekta ocenjuje na 1,5 milijarde ameriških dolarjev. Sodeč po ruskih virih, naj bi zanimanje za sodelovanje pri financiranju projekta že izkazala Raiffeisen bank.

Po načrtih znanstveno raziskovalnega inštituta GIPRO-TRANSTEI, na bi bila proga prvotno enotirna, postavitev pa naj bi dopuščala tudi kasnejšo dograditev drugega tira. Tovorne kompozicije naj bi po njej potovale s hitrostjo 120 km/h, potniške pa še nekoliko hitreje (160 km/h). Najočitnejša prednost takšne povezave je ta, da bi s tem odpadla menjava voznega parka ob prehodu med različnimi železniškimi sistemi, kar nenazadnje pohitri tranzitni čas, posledično pa so seveda nižji tudi prevozni stroški. Načrtovana proga v največji meri izkorišča širokotirno železniško infrastrukturo Ukrajine in Slovaške, kjer so širokotirno progo za prevoz železove rude iz SZ do Košic odprli leta 1966. Osrednja popravljalnica lokomotiv in vagonov naj bi se nahajala v Ukrajini, po načrtih pa je možna kasnejša izgradnja še ene v Avstriji. Proga naj bi povezovala tri transportno-logistične terminale: obstoječa v Černi na slovaško-ukrajinski meji in v slovaških Košicah, ki pa bi ju bilo potrebno ustrezno prenoviti, ter povsem nov terminal v bližini Dunaja.

Evropski podaljšek transsibirske železnice

Nova proga naj bi delovala kot nekakšen „evropski podaljšek“ transsibirske železnice, po trenutnih predvidevanjih pa naj bi v prvih letih obratovanja po njej prevozili okrog 30 milijonov ton tovora letno – od tega 25 milijonov izvoznega blaga iz držav bivše SZ in 5 milijonov tranzitnega, predvsem kontejneriziranega tovora iz azijsko-pacifiškega območja – letno pa naj bi promet narasel med od 5-6%. Glede na to, da načrtovana proga ne sodi med prednostne projekte EU, naj bi bil to eden redkih povsem tržnih železniških projektov v Evropi. Po mnenju direktorja inštituta GIPRO-TRANSTEI Fjodorja Pekhtereva, naj bi se vložek v infrastrukturo povrnil v 20. letih, pri čemer pa obstajajo velike možnosti za izrazito povečanje kontejnerskega blaga iz Kitajske.

Večina držav v Evropi (in svetu) ima širino tirov 1435 mm. Med izjeme spadajo: Irska s 1600 mm, Španija s 1674 mm in 1668 mm, širino, ki jo deli tudi Portugalska, Finska s 1524 mm ter Baltiške države (Litva, Latvija, Estonija), Belorusija, Ukrajina, Gruzija, Armenija in večina Rusije, kjer imajo 1520 mm široke tire. Rusi so se v 19. stoletju odločili za širokotirno železnico. Po izročilu naj bi pri odločitvi prevladala vojaška logika, ker naj bi želeli imeti proge, ki bi bile neuporabna za sovražnikove lokomotive. Tako je širina velike večine tirov v Rusiji, Mongoliji in državah bivše SZ 1520 mm. Ruska izjema je najstarejša proga med Moskvo in Sankt Petersburgom s širino 1524 mm, po kateri je kasneje širino prevzela tudi Finska, ki pa zaradi minimalnega odstopanja ne predstavlja težav pri izmenljivosti opreme.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *